Zdrav zob je zgrajen iz zobne krone, ki jo prekriva zobna sklenina, in korenine (ličniki in kočniki imajo več korenin), dela zoba, ki ga v ustih ne vidimo. Na vršku korenine v zob vstopajo žile in živci (zobna pulpa), ki po tankem koreninskem kanalu poteka proti zobni kroni.
Koreninsko zdravljenje je potrebno pri zobeh, kjer je zaradi globokega kariesa, večje plombe, ali druge obsežne poškodbe zobne krone, prišlo do vnetja ali odmrtja zobne pulpe. Zanimivo je, da vnetje in odmrtje zobne pulpe v večini primerov poteka povsem neboleče. Pri vseh primerih pride do okuženja koreninskih kanalov z bakterijami. Bakterije se v odmrlem koreninskem kanalu nemoteno razmnožujejo in le vprašanje časa je, kdaj skozi odprtino na vršku korenine vdrejo v okolno kost, kjer spet povzročijo vnetje. Kost v okolici vrška korenine se zaradi vnetja razgradi, telo pa jo nadomesti z vnetnim granulacijskim tkivom, kot obrambo pred bakterijami. Zato takemu vnetju včasih rečemo granulom
Vdori bakterij v kost se v različnih časovnih razmakih ponavljajo in so običajno povezani z blago, topo bolečino, ki največkrat po nekaj dnevih spontano izzveni. Vsak nov vdor bakterij v kost pomeni dodatno razgradnjo kosti in s tem povečanje kostne lezije (granuloma)
Nezdravljen mrtev zob predstavlja kronično bakterijsko žarišče, kar lahko vpliva tudi na druge organske sisteme v telesu.
Cilj zdravljenja je odstranitev vnetega/odmrlega pulpnega tkiva in bakterij iz pulpne komore in koreninskih kanalov. Ključ zdravljenja je natančnost očiščenja koreninskih kanalov, saj že 1 mm neočiščenega koreninskega kanala lahko vsebuje dovolj bakterij, da vnetje še naprej ostane aktivno.
Koreninski kanali pri različnih zobeh v številu in obliki močno razlikujejo. Tako imajo sprednji zobje (sekalci, podočnik) največkrat le en kanal, ličniki po dva, kočniki pa največkrat 4 kanale v treh koreninah. Dodatni, četrti kanal je največkrat tako majhen, da ga s prostim očesom odkrijemo le naključno.
V specialistični ordinaciji si pomagamo z operativnim mikroskopom, ki omogoča delo pod do 24-kratno povečavo. Na ta način je mogoče videti vse drobne anatomske značilnosti zoba, kar bistveno prispeva k natančnosti in uspešnosti odstranjevanja bakterij.
Ali je koreninsko zdravljenje boleče?
Dolgo časa je koreninsko zdravljenje veljalo za sinonim bolečine v zobozdravstvu. V zadnjih desetletjih sta se učinkovitost lokalnih anestetikov, ter tehnike vbrizganja anestetične raztopine močno izboljšali. Tudi sodobna tehnologija, ki omogoča natančno instrumentiranje koreninskih kanalov veliko prispeva k nebolečemu delu. V večini primerov lahko zagotovimo neboleče koreninsko zdravljenje.
Težave z doseganjem zadostne analgezije zdravljenega zoba lahko v redkih primerih nastopijo le pri akutnih vnetjih spodnjih kočnikov, kjer zaradi anatomskih razmer uporabljamo drugačno tehniko anesteziranja kot pri ostalih zobeh. V tem primeru je potrebno zob dodatno anestezirati, ta postopek pa lahko povzroči kratkotrajno bolečino, je pa zelo učinkovit.
Ker pri specialističnem zdravljenju uporabljamo operativni mikroskop, je neboleče delo pogoj za natančnost, ki jo dosegamo pod povečavo. Sodobne tehnike anestezije nam to omogočajo.
Ali je koreninsko zdravljenje uspešno?
Z uporabo sodobne tehnologije se je uspešnost endodontskega zdravljenja močno povečala. Pri klasični metodi je dosegala od 40 – 60%, danes lahko uspešno ozdravimo več kot 90% zob. Uspešnost je primerljiva z uspešnostjo implantacije, ki je danes največkrat alternativa endodontskemu zdravljenju. Strokovna načela in primerjava uspešnosti endodontskega zdravljenja z alternativami (implantat, protetični most) so enotna, da je ohranitev lastnega zoba najboljša rešitev.
V redkih primerih, ko ima endodontsko zdravljenje v ozkem pomenu dobro prognozo, kljub temu le-to ni smiselno, saj je dolgoročna prognoza endodontsko ozdravljenega zoba vprašljiva. V to skupino sodiji zobje ki imajo močno destruirano zobno krono zoba, zato je povečano tveganje za zlom korenine po protetični dograditvi zobne krone. V kolikor bomo pri prvem pregledu ugotovili, da je možnost za uspeh endodontskega zdravljenja majhna, bomo tako zdravljenje odsvetovali.
V redkih primerih je endodontsko zdravljenje potrebno nadaljevati in dokončati s kirurškim posegom (apikotomija).
Kakšni so stroški endodontskega zdravljenja?
V stomatološko razvitih državah je specialistično endodontsko zdravljenje najdražja stomatološka storitev. Na visoko ceno zdravljenja vplivata zahtevnost dela ter visoka cena sodobne tehnologije (operativni mikroskop, strojno širjenje kanalov, termoplastična polnitev….).
Ceno endodontskega zdravljenja določa zapletenost posameznega primera, ki jo lahko določimo iz diagnostične RTG slike. Različna cena zdravljenja za različne zobe (sekalec, ličnik, kočnik)je pogojena z različnim številom koreninskih kanalov . Na določitev stopnje zahtevnosti vpliva več dejavnikov, npr. ukrivljenost korenin, predhodno endodontsko zdravljenje in drugi.
Postopek stopnje zahtevnosti zdravljenja je poteka po točno določenih pravilih in omogoča natančno oceno stopnje zahtevnosti. Razlika med enostavnim in zapletenim zdravljenjem je v endodontiji velika, razlika v porabi časa in materiala je včasih 2-3-kratna, zapleteno zdravljenje pa zahteva dodatna znanja in izkušnje.
Dober primer so zdravljenja kočnikov, saj imajo v večini primero 4 koreninske kanale, dodatni (četrti kanal) pa je le redko mogoče odkriti brez operativnega mikroskopa. Zato ceno zdravljenja v našem ceniku podajamo v razponu, po določitvi stopnje težavnosti pa jo vedno določimo pred začetkom zdravljenja in se kasneje kljub eventuelnim zapletom med zdravljenjem ne spreminja več. Število potrebnih obiskov za dokončanje zdravljenja ne vpliva na dogovorjeno ceno zdravljenja.